Veganska prehrana v zavodih človekova pravica?

Primer iz dela Varuha človekovih pravic: “Zagotavljanje vegetarijanske prehrane v šolah” z dne 12.7.2017

“Varuh kot institucija varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin nima posebnega stališča do prehrane, ki bi vsebovala le določeno vrsto mesa, do brezmesne prehrane in raznih oblik vegetarijanstva ali veganstva. Menimo namreč, da način oziroma vrsta prehrane ni človekova pravica, ki bi jo bilo mogoče uveljavljati tudi po sodni poti, temveč njegova prosta izbira, ki jo morajo vsi drugi spoštovati tako, da ga ne prisiljujejo v nekaj, kar osebno zavrača. Ni pa dolžnost javnih zavodov in drugih družbenih subjektov zagotavljati posebne prehrane posameznikom glede na njihove želje, prepričanje in podobne osebne okoliščine. Njihova dolžnost je omejena na spoštovanje posameznikovih odločitev in njegove pravice do izbire in do drugačnosti. Šele v primeru, da bi zaposleni v vrtcu oziroma šoli vztrajali in silili otroka, da poje tudi hrano mesnega izvora, bi takšno ravnanje ocenili za kršitev človekovih pravic. Če se to ne dogaja, pa ni podlage za ugotovitev, da gre za kršenje pravic.”

Varuh človekovih pravic: Bolnišnične okužbe v domovih za starejše

Vir: Letno poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2016

… domovi nimajo ustreznih zmogljivosti za namestitev okuženih, poleg tega ni zagotovljeno natančno odkrivanje, kje se je posameznik okužil – v bolnišnici ali že pred hospitalizacijo v domu.

MDDSZ je zagotovilo, da bodo z rezultati dogovora glede razmejitve dodatnih storitev, povezanih z bolnišničnimi bakterijami, in navodili domovom glede morebitnega zaračunavanja dodatnih storitev seznanili, takoj ko bodo pripravljeni.

Varuh človekovih pravic na Policijski postaji Murska Sobota, 20-jun-2012

Policijska postaja Murska Sobota ima 6 prostorov za pridržanje (3 prostore za daljše pridržanje – do 48 ur, 3 prostore za krajše pridržanje – do 12 ur). V vseh prostorih se pridrži po 1 oseba. Prostori za krajše pridržanje so opremljeni z žimnico, vzglavnikom, 2 odejama, WC-jem na počep in toaletnim papirjem. Staro nameščene vodovodne armature na omenjeni policijski postaji omogočajo poizkuse samomora: meseca januar in april 2012 je ista pridržana oseba 2-krat poskušala storiti samomor, in sicer tako, da je del oblačila navezala na vodno armaturo. Continue reading “Varuh človekovih pravic na Policijski postaji Murska Sobota, 20-jun-2012”

Varuh človekovih pravic kot državni preventivni mehanizem

Republika Slovenija je dne 15.04.1993 ratificirala Konvencijo proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju. Generalna skupščina OZN je dne 18.12.2002 sprejela tudi Opcijski protokol h Konvenciji. Skladno z njim je država pogodbenica zavezana za organ, ki vrši obiskovanje za namen preprečevanja mučenja ali drugega okrutnega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja. Pristojen organ za ta namen izvaja Državni preventivni mehanizem. Z Zakonom o ratifikaciji Opcijskega protokola h Konvenciji proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju je bil za Državni preventivni mehanizem določen Varuh človekovih pravic Republike Slovenije. Pristojnosti in naloge Državnega preventivnega mehanizma izvršuje Varuh človekovih pravic, v dogovoru z njim pa tudi v Sloveniji registrirane nevladne organizacije ter organizacije s statusom humanitarnih organizacij pri nas.  Continue reading “Varuh človekovih pravic kot državni preventivni mehanizem”

Izvlečki aktualne sociale

Po mnenju varuhinje človekovih pravic so trenutno največji problem v domovih za starejše ozki normativi, ki zahtevajo od domov, da zelo racionalizirajo ne samo materialne stroške v zvezi z oskrbovanci, ampak tudi čas, ki je potreben za njihovo nego. #DomStarejših #RacionalizacijaStroškov #VaruhČlovekovihPravic

Posebni varovalni ukrepi v psihiatričnih bolnišnicah, kot je fiksacija pacientov na bolniško posteljo, niso zakonsko urejeni, ugotavja varuhinja človekovih pravic, na kar je ministrstvo za zdravje že večkrat opozorila, vendar še niso ukrepali. #PsihiatričnaBolnišnica #FiksacijaNaBolniškoPosteljo #VaruhČlovekovihPravic

V nekaterih prostorih za pridržanje ni dostopa do tekoče vode, ni rjuh in vzglavnikov, ustrezne dnevne svetlobe oziroma ponoči ni mogoče uravnavati moči svetlobe, ugotavlja še varuhinja človekovih pravic, po pregledu prostorov za pridržanje na policijskih postajah. #Pridržanje #Policija #VaruhČlovekovihPravic

V SLoveniji živi že 20 % prebivalstva, ki je starejše od 65 let. In med to množico vitalnih seniorjev in seniork je tudi približno 30.000 oseb, ki jim tako ali drugače propadajo možgani. Naša družba je sila nepripravljena na to, da bi se odzvala na potrebe dementnih oseb in njihovih svojcev. Nedopustno je, da je treba na obravnavo pri psihiatru čakati kar pol leta. Naša družba ni pripravljena na epidemijo demence v prihodnosti, pravi novinarka Neva Železnik, hči 93-letne stanovalke z demenco doma za starejše. Zanjo ima demenca tisoč obrazov: “Umske sposobnosti lahko propadejo do te mere, da dementni niti sebe v ogledalu ne prepozna več. Oseba se na začetku še spomni stvari iz oddaljene preteklosti, saj si jih je zapomnila, ko možgani še niso bili poškodovani. Ne zmore več slediti pogovoru, ne posmni se več besed za predmete, zato jih raje opiše. Ne prepozna več prijateljev, včasih niti ožjih svojcev. Bolniki začnejo tavati, se ne znajdejo več v prostoru, niti v svojem stanovanju ne, kar naprej nekaj iščejo, hodijo brezciljno in ne vedo, zakaj, pogosto so tudi vznemirjeni in nasilni, vsemu nasprotujejo, so gospodovalni. Lahko se neprimerno vedejo v družbi, so nemarni, vsiljivi, brez razloga lahko bruhnejo v jok ali so pretirano veseli. Nekateri postanejo prepričani, da jim drugi kradejo, čutijo se ogrožene, strah jih je, da jih partner ali partnerica vara. Imajo halucinogene motnje, privide in prisluhe. Pogosto so tesnobni ali depresivni.” #Demenca

Občina Lovrenc na Pohorju je edina upravna enota v Sloveniji, ki nima doma za stare. Zdaj so v državi drugačne razmere kot pred petimi leti – vlada se sooča z varčevalnimi ukrepi, ljudje pa zaradi finančne stiske jemljejo ljudi iz domov, zato je zdaj večje tveganje iti v projekt gradnjo doma za stare, pravi tamkajšnji župan. Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pa ne načrtujejo novega razpisa za gradnjo domov za stare, saj obstaja finančni primanjkljaj Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki zagotavlja sredstva za pokritje zdravstvene nege v domovih za stare. Izgradnja doma za stare bi bila možna šele po objavi javnega razpisa za podelitev koncesije, le-ta pa je odvisna predvsem od finančne zmožnosti Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. #DomStarejših #Gradnja #ZZZS

Ministrstvo za zdravje po ugotovitvah varuhinje človekovih pravic že več let ne pripravi nujno potrebnih sprememb zakona o duševnem zdravju, ki bodo uravnavala uporabo posebnih varovalnih ukrepov v ustanovah, ki niso namenjene pacientom z duševnimi motnjami. Tako se še vedno dogaja, da so na oddelkih splošnih in negovalnih bolnišnic ter domov za starejše pacienti fiksirani na postelje brez zdravniške odločitve in brez dodatnega nadzora osebja. Po mnenju varuhinje čaka veliko dela tudi direktorat za družino, saj se bodo morali ukvarjati s številnimi težavami, ki bi jih sicer uredil zavrnjeni Družinski zakonik.  #VaruhČlovekovihPravic #PosebniVarovalniUkrep #Bolnišnica #DomStarejših