Problematika zdravstvene nege v socialnovarstvenih zavodih

Vir: Odprto pismo predsedniku vlade (Skupnost socialnih zavodov Slovenije, dopis št. 1234/2017 z dne 1.1.2017).

Pri Skupnosti socialnih zavodov Slovenije vas želimo opozoriti na nevzdržne razmere na področju cen zdravstvenih storitev, ki jih svojim stanovalcem zagotavljajo socialnovarstveni zavodi. Prejeto plačilo za opravljene zdravstvene storitve namreč že dolgo ne krije stroškov, ki z njimi nastanejo…

Skupnost socialnih zavodov Slovenije že 50 let zastopa interese izvajalce institucionalnega varstva starejših in posebnih skupin odraslih, ki skrbijo za preko dvajset tisoč stanovalcev in zaposlujejo več kot enajst tisoč delavcev. Ti stanovalci so lani potrebovali preko 7 milijonov dni zdravstvene nege, za katero je ZZZS v povprečju plačal 15,04 EUR na dan.

Med starejšimi stanovalci je bilo kar 75,62 % stanovalcev razvrščenih v nego III. Skladno z določili Splošnega dogovora se v nego III razvrstijo stanovalci, pri katerih se izvajajo storitve, ki se praviloma nanašajo na nepokretne bolnike, ki so odvisni od pomoči zdravstvenih delavcev zaradi fizične ali psihične prizadetosti oziroma obeh. Vse potrebe jim zagotavljajo zdravstveni delavci, vključno s potrebo po varovanju; potrebujejo pomoč, nadzor in zdravstveno nego v vseh treh izmenah; to skupino opredeljuje predvsem povečan obseg dela zaradi dodatnih zdravnikovih naročil po meritvah, posegih, nadzoru, opazovanju ter dajanju zdravil v vseh oblikah na določene ure. V okviru nege III se izvaja zdravstvena nega po težkih operacijah in pri drugih težkih stanjih: zdravstveno nego po težjih operacijah in politravmi, zdravstveno nego pri komplikacijah po kemoterapiji in obsevanju in nego pri dekompenzaciji kroničnih bolezni. Prav tako v to kategorijo zdravstvene nege razporedimo osebe, ki potrebujejo medicinske storitve, kjer je porabljen čas negovalnega kadra več kot eno uro na dan, to so vzpostavitev venskega kanala, nega stome, menjava in nega endotrahealne kanile s trahealno aspiracijo, aplikacija obsežnih obkladkov, preveze obsežnih ran, hranjenje po nasogastrični sondi ali po gastrostomi hranjenje bolnikov z motnjami požiranja, dekolonizacija in paliativna obravnava.

Domala vse plačilo za opravljene zdravstvene storitve izvajalci porabimo za kritje stroškov dela zdravstveno negovalnega kadra, ki ga morajo izvajalci socialnovarstvenih storitev zagotoviti skladno z določili splošnega dogovora – diplomirane medicinske sestre, tehniki zdravstvene nege, bolničarji – negovalci, strežnice ter delovni in fizioterapevti. Med njimi je velik delež delavcev z nizkimi plačami pod 20. plačnim razredom. Kot vam je dobro znano, so se v segmentu nizkih plač zaradi povišanja minimalne plače in sprostitve varčevalnih ukrepov plače povečale mnogo bolj kot pri bolje plačanih kadrih. Prejeto plačilo za opravljene zdravstvene storitve tako ne zadostuje več za izpolnitev zakonskih obveznosti do teh delavcev. Že v letu 2015 so socialnovarstveni zavodi na področju zdravstvene nege delali 1,10 EUR izgube na opravljeno storitev »dan zdravstvene nege v SVZ«, v letu 2016 pa se je ta povečala na 1,5 EUR dnevno. V letu 2017 pa zna ta izguba nanesti tudi 2 EUR dnevno, v to pa sploh še niso vključene nove spremembe plač, o katerih se vlada trenutno pogovarja s socialnimi partnerji.

Kljub rasti zdravstvene zahtevnosti stanovalcev ter stroškov dela in materiala pa se je cena storitve »dan zdravstvene nege« od leta 2009 zniževala. V letu 2017 smo na 91,75 % cene izpred 1. 4. 2009. V prejšnjih letih se je cena sicer začasno zvišala za del leta, letos pa po zagotovilih pristojnega Ministrstva za zdravje tega ne gre pričakovati. To potrjuje tudi besedilo Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2017, ki je v medresorskem usklajevanju.

Izvajalci varstva starejših bodo morali manjkajoča sredstva zagotoviti iz oskrbnin, to je iz žepov stanovalcev in njihovih svojcev. To bo še povečalo delež plačil iz žepa, kar je po mnenju OECD eden glavnih razlogov, zakaj potrebujemo sistem dolgotrajne oskrbe. Prav tako izvajalci ne bodo mogli zagotavljati v splošnemu dogovoru kadra, ki sicer že sedaj komaj dohaja potrebe stanovalcev v domovih. Kader že sedaj z veliko težavo in odrekanjem sledi potrebam stanovalcev, v primeru neustreznega financiranja pa bo to povsem onemogočeno. Zato bodo starejši z najzahtevnejšimi zdravstvenimi problemi primorani v nedogled ostajati v bolnicah, ki že sedaj ne razpolagajo z ustreznimi zmogljivostmi, prav tako pa so primerljive storitve tam skoraj osemkrat dražje za zdravstveno blagajno.

Video: Svet, Kanal A – tu.

Pomoč družini na domu v oskrbovanih stanovanjih

9. člen Pravilnika o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev (Uradni list RS, št. 45/10, 28/11, 104/11, 111/13 in 102/15):

Institucionalno varstvo v oskrbovanih stanovanjih obsega osnovno in socialno oskrbo v oskrbovanih stanovanjih, zdravstveno varstvo in zdravstveno nego po predpisih o zdravstvenem varstvu. Storitev se izvaja v funkcionalno povezanih in potrebam starejših ljudi prilagojenih stanovanjih.

Obseg in vrsta oskrbe se prilagodi potrebam in željam posameznega upravičenca. V oskrbovanih stanovanjih se lahko osnovna in socialna oskrba nadomestita z obliko storitve pomoči na domu – socialna oskrba na domu, če s tem soglaša občina, na območju katere se izvaja storitev.

Izvajanje pomoči na domu v praksi

Maribor, 25.5.2017

Zakon o socialnem varstvu je bil sprejet za neko prehodno obdobje, pa je še vedno v veljavi. Občina ima pri PND pomembno vlogo. Če se ne moreš sam oskrbovati, dobiš pomoč na domu, nato pride institucionalno varstvo – takšen pogled je bil včasih na storitev, kot da je PND kot neko prehodno obdobje (sodobni vidik je drugačen). 

Nov sistem se pripravlja. Gre za preplet mnogih interesov. MDDSZEM zadevo ni izpustilo iz rok. Storitev naj bi bila bolj integrirana. Do določene točke lahko določene storitve opravi PND, nato pa patronaža. Interes je prekrivanje storitve. 
Pravilnik o koncesijah na področju socialnega varstva je bil pripravljen za institucionalno varstvo, vendar sam pravilnik ima olajšave tudi pri PND.

Pravilnik o dovoljenju za delo in vpisu v register. Ta pravilnik je pomemben, ker veliko ljudi zanima, na podlagi česa lahko izvajajo PND. Eno je izvajanje PND v okviru mreže javne službe kot javni zavod ali zasebna pravna oseba na podlagi koncesije. Lahko pa pridobijo dovoljenje za delo, če niso v javni mreži. V javni mreži dobijo subvencijo, izvajalci na podlagi dovoljenja za delo pa subvencije ne pridobijo.

PND se je začela kot začasna pomoč, dokler so ljudje čakali na namestitev v Dom starejših. Storitev se je pričela izvajati z javnimi deli. Na začetku so se izvajala predvsem opravila v gospodinjstvu. 

PND se prepleta s prvo socialno pomočjo, osebno pomočjo in s socialnim servisom, z institucionalnim varstvom. Dokler PND ne potrebujemo, je neopazna. Je zelo močna storitev, vpleta v lokalno skupnost. 

Pravilnik o standardih in normativih je bil pisan, ko je bila PND drugačna. Proces dela se je v 20-ih letih močno spremenil. Pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih je že na prvem mestu. Za nami prihajajo demografske spremembe in pritiski v zvezi s tem. 

Prinos hrane je dostikrat mehak način in priložnost, da lahko vstopamo v družino, da nam odprejo vrata v svoj najintimnejši prostor in da sprejmejo pomoč. Začnemo z dostavo obroka, nato pa širimo storitve.

Pomoč pri ohranjanju socialnih stikov. Tretja alineja (c03) spada k prvi in drugi. Zato smo socialna ustanova na domu. Naše storitve ni, če ne izvajamo pomoči pri ohranjanju soc. stikov. Saj ne gre za samo dostavo pice, če gre za prinašanje pripravljenega obroka hrane.

Vse več je dolgotrajno bolnih in z okvarami zdravja med upravičencu. Tudi paliativna oskrba. Starši otrok pa se ne odločajo za te oblike pomoči. Socialna inšpekcija je zaenkrat ubrala pot, da se ne spušča v definicijo, kaj je organizirana oblika varstva (ker bi lahko tudi vrtec si interpretirali kot organizirana oblika varstva). 

NPK program za socialne oskrbovalce je dobro zastavljen.

V PND ni enotnih obrazcev za vodenje dokumentacije. 

Normativi vodenja in koordiniranja ne zdržijo več. Isto ne efektiva 110 ur, saj imamo vedno več 0,5 urne obiske in se izgublja čas med obiski. 

Prednost PND je, da ni zaznambe na nepremičnini stalnega prebivališča, če gre za oprostitev plačila.

Problem pri socialnih oskrbovalcih postaviti mejo, kaj lahko naredijo in kaj ne smejo delati. Katalog opravil bi bil v pomoč socialnim oskrbovalcem. Dostikrat mislijo, da smo tudi čistilni servis, da opravljamo dela na vrtu, sekamo drva… Sem ne spadajo NGS, inzulin, razgibavanje. Predlog kataloga je pregledala inšpekcija in MDDSZEM in podala pripombe, ki so se upoštevali. Prinašanje drv lahko storimo, drva pa ne sekamo. 

So potrebe po fizioterapiji in delovni terapiji, kar pa je zdravstvena storitev. 

Minimalni obseg pomoči 0,5 h se je sedaj standardiziral. Za manj kot pol ure socialne storitve ne moremo izvajati. 

Poleg Dogovora o izvajanju storitve uporabljamo prošnjo za izvajanje storitve, sporazumno razvezo dogovora (razen v primeru smrti)… Pri nekaterih izvajalcih so delavci v pripravljenosti za primer, če pride do izpada na terenu v popoldanskih, večernih časih ali čez vikend.

Podpisovanje uporabnikov na evidencah je pravica uporabnikov, ne pa dolžnost. 

Pri nekaterih izvajalcih se izvaja tudi ceplenje zaposlenih (proti klopnemu meningitisu, hepatitisu…). 

IRSSV pošilja podatke o PND tudi na OECD in promovirajo storitev. 

Občina Jezersko v 2016 še ni imela podeljene koncesije za izvajanje PND, ostale občine vse. 

Storitev so pričeli izvajati CSD, zdaj jo opuščajo. V 2016 so prevladujoči izvajalci DSO in ne več CSD, vendar CSD-ji pokrivajo največ občin.

Realizacija storitve ne narašča, kot narašča št. starejših. Visoka je fluktuacija uporabnikov. Najpogostejši vzrok za prenehanje izvajanje storitve je smrt uporabnika. Več uporabnikov je ženskega spola, vdove. Samo tretjina uporabnikov ne živi samih. Skoraj 90 % uporabnikov je upravičenih zaradi starosti, nato narašča št. kronično bolnih, upada pa uporabnikov s statusom invalida. 

Največji delež je še gospodinjske pomoči, ki je pogosto prva v procesu, ko človek rabi pomoč. Velik delež tistih, ki prejema pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih, prejema tudi gospodinjsko pomoč. Narašča pa obseg temeljnih dnevnih opravil. Tretjina uporabnikov prejema manjši obseg pomoči. Zelo malo je uporabnikov, ki prejemajo samo pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih in ne še gospodinjske pomoči. 

Vsak četrti uporabnik kaže znake demence. Narašča oseb s kroničnimi težavami. Vse vel uporbanikov živi samih. 

Velika večina vodij in koordinatorjev je žensk. Tri četrtine oskrbovalk prejema plačo do 19. plačnega razreda, večina 16. plačilni razred. 

Smiselno bi bilo znižat efektivni čas socialnih oskrbovalk na 100 ur. 

Je nekaj občin, ki ne dosega meje 50 % subvencioniranja neposredne socialne oskrbe. V SLO je samo še Občina Odranci, ki v celoti subvencionira storitev. Cena se giblje okrog 5 eur na uro za uporabnika. V Prekmurju je naklonjenost občin slabša, zato so tu v primerjavi z drugimi predeli SLO nižja efektivna cena pomoči in hkrati tu uporabniki plačajo več na uro pomoči kot v drugih regijah. 

Upada subvencija države k ceni storitve, subvencije občin ostajajo enake kot prejšnja leta.

Še vedno 59 občin, kjer se storitev izvaja samo dopoldne in ne ob drugih terminih. 

Goriška regija dosega realizacijo cija ReNPSV2020. Potrebe v lokalnem okolju niso zadovoljene. Uporabniki se iz finančnih razlogov ne odločijo za storitev ali se odločijo za krajši čas prejemanja storitve. 

Socialnih servisev je v SLO 20, velika njih je neaktivnih. Problem je, da ni subvencioniran in da uporabnik nosi breme plačila storitve pb. 12 eur na uro.

Zadnja strategija države odzivanja na demografske spremembe je bila v SLO sprejeta 2006, veljala je do 2010. V prihodnosti se bomo soočali še z večjimi problemi zagotavljanja kadra. 

Bolnišnične okužbe so problem. Ampak problem je neznanje. Zaradi neznanja prihaja do pretiranih odzivov v institucijah, tudi z vidika stroškov. Pretirano čiščenje prostorov je kontra učinek pri tej borbi. 

Ob sobotah ne bi smela biti višja cena storitve kot ob delavnikih.

Z vključenimi javnimi deli ne smemo več zmanjševati cene storitve, ker z javnimi deli ne smemo nadomeščati rednega kadra. Javna dela so samo dodatna pomoč in suport redni službi.

Nekatere občine jemljejo PND kot nekaj nujnega. Manjka ozaveščanje, da se družba spreminja, da je vsak od nas potencialni uporabnik PND, da trenutno morda storitve še ne potrebujemo ampak da je potrebno ljudem omogočiti ustrezno pomoč in oskrbo. Pomemben element ozaveščanja bo Strategija kakovostnega staranja – v njem bo posebno poglavje, namenjeno obvezi lokalnih skupnosti. Potreben je partnerski odnos občine in izvajalca.  

Dovoljenje za delo ni predpogoj za kandidiranje za pridobitev koncesije pri občini. Je samo nepotrebno obremenjevanje potencialnega izvajalca.

Polovica strokovnega delavca na 20 delavcev za vodenje in koordiniranje je zelo hud izziv za razvoj storitve. 

V času krize so ravno starejši prvi med tistimi, ki pridejo na slabše. Mednarodni zavezujoč dokument za pravice starejših je v pripravi.

Pred letom je bilo s strani MDDSZEM dano navodilo, naj se obračuna cena za delavnike in za nedeljo/praznike ločeno. 

PND v oskrbovanih stanovanjih do pred nekaj let to ni bila dovoljena. Stališče varuha človekovih pravic je, da zdajšnji sistem omogoča neenakost, saj se mora občina strinjati, da izvajamo PND v oskrbovanih stanovanjih. 

Relevanten mora biti dejansko porabljen čas za izvajanje stortve in ne efektiva.

Pomoč družini na domu: Socialna oskrba na domu (opis storitve)

Socialna oskrba na domu je namenjena upravičencem, ki imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje v svojem bivalnem okolju, zaradi starosti, invalidnosti ali kronične bolezni pa se ne morejo oskrbovati in negovati sami, njihovi svojci pa take oskrbe in nege ne zmorejo ali zanju nimajo možnosti. Gre za različne oblike organizirane praktične pomoči in opravil, s katerimi se upravičencem vsaj za določen čas nadomesti potrebo po institucionalnem varstvu v zavodu, v drugi družini ali v drugi organizirani obliki.

Storitev se prilagodi potrebam posameznega upravičenca in obsega naslednje sklope opravil:

pnd-socoskrba-sklopopravil

Upravičenec je upravičen do pomoči na domu, če potrebuje najmanj 2 opravili iz 2 različnih sklopov opravil.

Zakonska podlaga: 6. člen Pravilnika o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev (Ur. l. RS, št. 45/10, 28/11, 104/11in 111/13)