Posts Tagged ‘sociala’

#oktober12

12/10/2018
  • Sociala: DSP in VD ostajata po novem letu na isti višini kot sta zdaj, 392/577 EUR.
  • Proračun RS: Prioritete proračuna za l. 2019 so zdravstvo, varnost in prejemki za socialno najšibkejše.
  • Zaposlitev: Samo 11 % delavcev Evropejcev je prepričanih, da v naslednjem pol letu ne bodo izgubili službe.
  • Vremenska napoved: MS 6/22° C.

Tek:

Rastlinska hrana:

Hrana: Lovinghut LJ Vič & večerja v Hotelu Balnea Terme Dolenjske Toplice

#oktober03

03/10/2018
  • Navijaštvo: Ljubljanski Green Dragonsi praznujejo 30 let delovanja.
  • Politika: Nekdanja ministrica za notranje zadeve Györköš Žnidar je zapustila stranko SMC.
  • Sociala: SI zagotavlja z denarno socialno pomočjo (DSP) pokritje 75 % minimalnih življenjskih stroškov, kar jo uvršča na vrh EU. Edino Danska pokriva še več kot 50 % življ. stroškov z DSP.
  • Vremenska napoved: MS 4/18° C.

Tek:

#oktober01

01/10/2018
  • Kolesarstvo: Roglič na SP padel in energijo porabil za lovljenje skupine.
  • Politika: Stranka Zares čaka na izbris iz registra političnih strank.
  • Sociala: Od danes nova organizacijska struktura CSD-jev. Po novem 16 centrov za socialno delo (prej 62 CSD-jev) in 63 njihovih enot.
  • BIH: Pred volitvami nepravilnosti v volilnem imeniku, seznam ni posodobljen, letos pa so jim ukradli na tone papirja z vodnim žigom za tisk volilnih lističev.

Tek:

Rastlinska hrana:

Osnovni znesek minimalnega dohodka 2016

08/11/2016

Vir: MDDSZEM 

MRSA

01/05/2013

MRSA – na meticilin odporni Staphylococcus aureus (METHICILLIN-RESISTANT STAPHYLOCOCCUS AUREUS)

MRSA  Read the rest of this entry »

Višina osnovnega zneska minimalnega dohodka 2013

07/02/2013
Višina osnovnega zneska minimalnega dohodka od 01-jan-2013

Višina osnovnega zneska minimalnega dohodka od 01-jan-2013

Višina dodatka za pomoč in postrežbo 2013

07/02/2013
Višina dodatka za pomoč in postrežbo od dne 01-jan-2013

Višina dodatka za pomoč in postrežbo od dne 01-jan-2013

Izvlečki aktualne sociale

13/08/2012

Po besedah dr. Dušana Pluta, predsednika programskega sveta Gibanja TRS se z javnim denarjem plačuje špekulativne dolgove finančnega sektorja. Krize niso povzročili tisti, ki jo zdaj najbolj občutijo, torej srednji in nižji socialni sloji. Povzročila jo je neskončna pogoltnost finančnih, bančnih in gospodarskih “elit” pod zaščitno perutnico visoke politike. Zmanjšanje dohodkov in socialnih pravic srednjega in spodnjega družbenega sloja je zdaj ključni odgovor vodilne evropske politike na krizne razmere. Davljenje evropske tradicionalne socialne države pa v resnici pomeni predzadnjo fazo neoliberalnega razvojnega modela. Povečuje se pa prepad med revnejšo večino, ki je deležna le drobtin dobičkov, in vse bolj bogato manjšino. Če bomo po napovedih do srede 21. stoletja početverili svetovno gospodarstvo in BDP, a ne bomo odpravili svetovne revščine in radikalno zmanjšali okoljskih pritiskov na zmogljivost planetarnega okolja, je napačno govoriti o napredku, večji sreči prebivalk in prebivalcev.Konkurenčnosti dejansko ne moremo več izboljševati s povečanjem intenzivnosti dela ter podaljševanjem delavnika, saj je slovenski delovni teden že dosegel zgornjo mejo intenzivnosti dela v EU. Podpreti je potrebno socialno podjetništvo in s tem povezana številna nova delovna mesta (domovi za stare, varovana stanovanja, zadruge, javna dela), ki sicer ne prinašajo velikih profitov, vendar ljudem zagotavljajo prepotrebno socialno varnost in občutek potrebnosti.  #SocialnePravice #DružbenaKriza #SocialnaPolitika

Vrata je za prve stanovalce letos odprl juršinski dom starostnikov (video 1 & video 2), saj so s tem omogočili, da so svojci bližje stanovalcem in da slednji preživljajo dneve v umirjenem podeželskem okolju. #DomStarejših

Boris Koprivnikar (Skupnost socialnih zavodov Slovenije) je zgrožen, ker nobena od vlad ne ukrepa in sprejme kakovostnega sistema skrbi za starejše. Stanovalci v domovih za starejše namreč od države prejmejo manj, kot stane oskrba hišnega ljubljenčka v mestnem zavetišču. Delež plačil uporabnikov se povečuje, delež zdravstvene blagajne zmanjšuje, prej minimalni del za investicije pa je postal simboličen. Domovi se še nikdar niso tako utapljali v birokraciji, pravilnikih in soglasjih kot danes, razvoj se je praktično ustavil, standardi so iz 80. let prejšnjega stoletja, v tem času pa smo samo novih institucij zgradili več, kot je vseh uporabnikov pomoči v domačem okolju skupaj. Do zdaj so 3 koalicije zakonodajo o dolgotrajni oskbi in negi zapisale kot prioritetno v koalicijski sporazum, zakon je bil predstavljen že leta 2004, do danes pa o treh predlogih, ki so na mizi, sploh še ne poteka razprava. Zdravje državljanov, še posebej ranljivih skupin prebivalstva, ni ena najvišjih vrednot te države. Sredstva zdravstvene zavarovalnice na uporabnika v domovih za starejše se vztrajno zmanjšujejo, zdravstveno stanje pa vztrajno slabša. Povprečno za nego naših uporabnikov od države prejmemo manj, kot stane oskrba hišnega ljubljenčka v mestnem zavetišču. Starejši v domovih za stare so izgubili varstveni dodatek, dodatno zavarovanje si plačujejo sami iz žepnin, občine in država vpisujejo plombe na nepremičnine, svojci pa iščejo čim cenejše rešitve za nege potrebne starejše, ki pogosto ostanejo doma, zaprti in brez ustrezne nege. Tisti, ki pa imajo nekaj evrov na banki za svoj pogreb, so pa tako izgubili pravico do pomoči. Problemi so tudi z zastarelo infrastrukturo, s togimi neuporabnimi kadrovskimi normativi iz leta 1985, s krivičnim oblikovanjem cen za uporabnike, prelivanje sredstev stanovalcev za pokrivanje stroškov zdravstvene nege, neizpolnjevanjem koncesijskih obveznosti države… Med zaposlenimi, ki skrbijo za starejše, je občutiti veliko nezadovoljstva. Srčne, delovne in strokovne sodelavce, ki so skrb za starejše sprejeli ne zgolj kot delo, ampak poslanstvo, se loteva apatija, še dodaja Koprivnikar. #DomStarejših #Sistem #Država

Državni zbor je sprejel novelo zakona o socialnem varstvu, ki socialnovarstvenim zavodom omogoča, da bodo za investicije lahko najemali posojila. S tem jim je omogočeno, da lahko samostojno najamejo kredit za izvedbo investicije. Ali gre zavod v investicijo ali ne, pa odloča svet zavoda. S tem se bo izboljšal standard v domovih, vendar se bo s stroškom posojila obremenila cena za oskrbni dan v domovih. Zaradi kreditiranja se bo tako povečala cena storitve za uporabnika. Javni zavodi se bodo morali tako pri vzdrževanju infrastrukture v večji meri znajti sami, saj bo država ohranila le nadzor, sredstva pa jim še nekaj časa ne bo zmožna zagotoviti. #DomStarejših #SocialnoVarstveniZavod #Investicija #Posojilo #Standard #CenaStoritve

Izvlečki aktualne sociale

13/08/2012

Po mnenju varuhinje človekovih pravic so trenutno največji problem v domovih za starejše ozki normativi, ki zahtevajo od domov, da zelo racionalizirajo ne samo materialne stroške v zvezi z oskrbovanci, ampak tudi čas, ki je potreben za njihovo nego. #DomStarejših #RacionalizacijaStroškov #VaruhČlovekovihPravic

Posebni varovalni ukrepi v psihiatričnih bolnišnicah, kot je fiksacija pacientov na bolniško posteljo, niso zakonsko urejeni, ugotavja varuhinja človekovih pravic, na kar je ministrstvo za zdravje že večkrat opozorila, vendar še niso ukrepali. #PsihiatričnaBolnišnica #FiksacijaNaBolniškoPosteljo #VaruhČlovekovihPravic

V nekaterih prostorih za pridržanje ni dostopa do tekoče vode, ni rjuh in vzglavnikov, ustrezne dnevne svetlobe oziroma ponoči ni mogoče uravnavati moči svetlobe, ugotavlja še varuhinja človekovih pravic, po pregledu prostorov za pridržanje na policijskih postajah. #Pridržanje #Policija #VaruhČlovekovihPravic

V SLoveniji živi že 20 % prebivalstva, ki je starejše od 65 let. In med to množico vitalnih seniorjev in seniork je tudi približno 30.000 oseb, ki jim tako ali drugače propadajo možgani. Naša družba je sila nepripravljena na to, da bi se odzvala na potrebe dementnih oseb in njihovih svojcev. Nedopustno je, da je treba na obravnavo pri psihiatru čakati kar pol leta. Naša družba ni pripravljena na epidemijo demence v prihodnosti, pravi novinarka Neva Železnik, hči 93-letne stanovalke z demenco doma za starejše. Zanjo ima demenca tisoč obrazov: “Umske sposobnosti lahko propadejo do te mere, da dementni niti sebe v ogledalu ne prepozna več. Oseba se na začetku še spomni stvari iz oddaljene preteklosti, saj si jih je zapomnila, ko možgani še niso bili poškodovani. Ne zmore več slediti pogovoru, ne posmni se več besed za predmete, zato jih raje opiše. Ne prepozna več prijateljev, včasih niti ožjih svojcev. Bolniki začnejo tavati, se ne znajdejo več v prostoru, niti v svojem stanovanju ne, kar naprej nekaj iščejo, hodijo brezciljno in ne vedo, zakaj, pogosto so tudi vznemirjeni in nasilni, vsemu nasprotujejo, so gospodovalni. Lahko se neprimerno vedejo v družbi, so nemarni, vsiljivi, brez razloga lahko bruhnejo v jok ali so pretirano veseli. Nekateri postanejo prepričani, da jim drugi kradejo, čutijo se ogrožene, strah jih je, da jih partner ali partnerica vara. Imajo halucinogene motnje, privide in prisluhe. Pogosto so tesnobni ali depresivni.” #Demenca

Občina Lovrenc na Pohorju je edina upravna enota v Sloveniji, ki nima doma za stare. Zdaj so v državi drugačne razmere kot pred petimi leti – vlada se sooča z varčevalnimi ukrepi, ljudje pa zaradi finančne stiske jemljejo ljudi iz domov, zato je zdaj večje tveganje iti v projekt gradnjo doma za stare, pravi tamkajšnji župan. Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pa ne načrtujejo novega razpisa za gradnjo domov za stare, saj obstaja finančni primanjkljaj Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki zagotavlja sredstva za pokritje zdravstvene nege v domovih za stare. Izgradnja doma za stare bi bila možna šele po objavi javnega razpisa za podelitev koncesije, le-ta pa je odvisna predvsem od finančne zmožnosti Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. #DomStarejših #Gradnja #ZZZS

Ministrstvo za zdravje po ugotovitvah varuhinje človekovih pravic že več let ne pripravi nujno potrebnih sprememb zakona o duševnem zdravju, ki bodo uravnavala uporabo posebnih varovalnih ukrepov v ustanovah, ki niso namenjene pacientom z duševnimi motnjami. Tako se še vedno dogaja, da so na oddelkih splošnih in negovalnih bolnišnic ter domov za starejše pacienti fiksirani na postelje brez zdravniške odločitve in brez dodatnega nadzora osebja. Po mnenju varuhinje čaka veliko dela tudi direktorat za družino, saj se bodo morali ukvarjati s številnimi težavami, ki bi jih sicer uredil zavrnjeni Družinski zakonik.  #VaruhČlovekovihPravic #PosebniVarovalniUkrep #Bolnišnica #DomStarejših

Prihajata PUJS in Zakon o socialno varstvenih prejemkih

15/11/2011

*PUJS – ljubkovalno preimenovanje Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) – o tem zanimivem nazivanju sem se seznanil med opravljanjem pripravništva, v Centru za socialno delo Ljutomer :)

ZUPJS in ZSVarPre se bosta začela uporabljati 1.1.2012. Prinašata enotno vstopno točko pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Odslej se bodo vse pravice uveljavljale na CSD. Uvedel pa se bo tudi vrstni red uveljavljanja pravic in enotna merila & pogoji za njihovo uveljavljanje. Za pridobitev vseh pravic se bo upoštevalo premoženje. Na voljo bo 13 pravic, medtem ko se bosta pravica do nadomestila za invalidnost in DTNP še vedno uveljavljali po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb. ZSVarPre na novo vsebinsko ureja pravico do DSP in do varstvenega dodatka.

Read the rest of this entry »