Krizna namestitev v dom starejših

Krizno namestitev ureja Pravilnik o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva (Ur. l. RS, št. 38/04, 23/06, 42/07 in 4/14) (v nadaljevanju: Pravilnik).

Pravilnik določa, da je krizna namestitev nujna namestitev, ki izhaja iz potrebe po takojšnji pomoči brez predhodnih pisnih priprav in obveščanj ter s trajanjem 21 dni. Krizna namestitev se lahko izvede kadarkoli v dnevu na osnovi predhodnega telefonskega dogovora in traja do 21. dni. Po poteku tega obdobja se bivanje lahko nadaljuje v drugih oblikah institucionalnega varstva na podlagi sklenjenega dogovora med izvajalcem in upravičencem. Prošnjo za sprejem izpolni uporabnik s pomočjo strokovnega delavca CSD oz. interventne službe CSD, ki na prošnji navede tudi svoje kontaktne podatke. Na prošnji se označi, da gre za krizno namestitev, izpolni podatke o uporabniku in podatke o plačilu storitve. Prošnji se priložita le osebni dokument in zdravstvena izkaznica uporabnika. V 7. dneh po namestitvi se z uporabnikom sklene dogovor, ki velja od dneva namestitve. Seznam domov za starejše in seznam posebnih socialnovarstvenih zavodov, ki omogočajo krizne namestitve, vodi MDDSZEM, objavljen pa je tudi na spletni strani Skupnosti socialnih zavodov Slovenije.

Problematika zdravstvene nege v socialnovarstvenih zavodih

Vir: Odprto pismo predsedniku vlade (Skupnost socialnih zavodov Slovenije, dopis št. 1234/2017 z dne 1.1.2017).

Pri Skupnosti socialnih zavodov Slovenije vas želimo opozoriti na nevzdržne razmere na področju cen zdravstvenih storitev, ki jih svojim stanovalcem zagotavljajo socialnovarstveni zavodi. Prejeto plačilo za opravljene zdravstvene storitve namreč že dolgo ne krije stroškov, ki z njimi nastanejo…

Skupnost socialnih zavodov Slovenije že 50 let zastopa interese izvajalce institucionalnega varstva starejših in posebnih skupin odraslih, ki skrbijo za preko dvajset tisoč stanovalcev in zaposlujejo več kot enajst tisoč delavcev. Ti stanovalci so lani potrebovali preko 7 milijonov dni zdravstvene nege, za katero je ZZZS v povprečju plačal 15,04 EUR na dan.

Med starejšimi stanovalci je bilo kar 75,62 % stanovalcev razvrščenih v nego III. Skladno z določili Splošnega dogovora se v nego III razvrstijo stanovalci, pri katerih se izvajajo storitve, ki se praviloma nanašajo na nepokretne bolnike, ki so odvisni od pomoči zdravstvenih delavcev zaradi fizične ali psihične prizadetosti oziroma obeh. Vse potrebe jim zagotavljajo zdravstveni delavci, vključno s potrebo po varovanju; potrebujejo pomoč, nadzor in zdravstveno nego v vseh treh izmenah; to skupino opredeljuje predvsem povečan obseg dela zaradi dodatnih zdravnikovih naročil po meritvah, posegih, nadzoru, opazovanju ter dajanju zdravil v vseh oblikah na določene ure. V okviru nege III se izvaja zdravstvena nega po težkih operacijah in pri drugih težkih stanjih: zdravstveno nego po težjih operacijah in politravmi, zdravstveno nego pri komplikacijah po kemoterapiji in obsevanju in nego pri dekompenzaciji kroničnih bolezni. Prav tako v to kategorijo zdravstvene nege razporedimo osebe, ki potrebujejo medicinske storitve, kjer je porabljen čas negovalnega kadra več kot eno uro na dan, to so vzpostavitev venskega kanala, nega stome, menjava in nega endotrahealne kanile s trahealno aspiracijo, aplikacija obsežnih obkladkov, preveze obsežnih ran, hranjenje po nasogastrični sondi ali po gastrostomi hranjenje bolnikov z motnjami požiranja, dekolonizacija in paliativna obravnava.

Domala vse plačilo za opravljene zdravstvene storitve izvajalci porabimo za kritje stroškov dela zdravstveno negovalnega kadra, ki ga morajo izvajalci socialnovarstvenih storitev zagotoviti skladno z določili splošnega dogovora – diplomirane medicinske sestre, tehniki zdravstvene nege, bolničarji – negovalci, strežnice ter delovni in fizioterapevti. Med njimi je velik delež delavcev z nizkimi plačami pod 20. plačnim razredom. Kot vam je dobro znano, so se v segmentu nizkih plač zaradi povišanja minimalne plače in sprostitve varčevalnih ukrepov plače povečale mnogo bolj kot pri bolje plačanih kadrih. Prejeto plačilo za opravljene zdravstvene storitve tako ne zadostuje več za izpolnitev zakonskih obveznosti do teh delavcev. Že v letu 2015 so socialnovarstveni zavodi na področju zdravstvene nege delali 1,10 EUR izgube na opravljeno storitev »dan zdravstvene nege v SVZ«, v letu 2016 pa se je ta povečala na 1,5 EUR dnevno. V letu 2017 pa zna ta izguba nanesti tudi 2 EUR dnevno, v to pa sploh še niso vključene nove spremembe plač, o katerih se vlada trenutno pogovarja s socialnimi partnerji.

Kljub rasti zdravstvene zahtevnosti stanovalcev ter stroškov dela in materiala pa se je cena storitve »dan zdravstvene nege« od leta 2009 zniževala. V letu 2017 smo na 91,75 % cene izpred 1. 4. 2009. V prejšnjih letih se je cena sicer začasno zvišala za del leta, letos pa po zagotovilih pristojnega Ministrstva za zdravje tega ne gre pričakovati. To potrjuje tudi besedilo Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2017, ki je v medresorskem usklajevanju.

Izvajalci varstva starejših bodo morali manjkajoča sredstva zagotoviti iz oskrbnin, to je iz žepov stanovalcev in njihovih svojcev. To bo še povečalo delež plačil iz žepa, kar je po mnenju OECD eden glavnih razlogov, zakaj potrebujemo sistem dolgotrajne oskrbe. Prav tako izvajalci ne bodo mogli zagotavljati v splošnemu dogovoru kadra, ki sicer že sedaj komaj dohaja potrebe stanovalcev v domovih. Kader že sedaj z veliko težavo in odrekanjem sledi potrebam stanovalcev, v primeru neustreznega financiranja pa bo to povsem onemogočeno. Zato bodo starejši z najzahtevnejšimi zdravstvenimi problemi primorani v nedogled ostajati v bolnicah, ki že sedaj ne razpolagajo z ustreznimi zmogljivostmi, prav tako pa so primerljive storitve tam skoraj osemkrat dražje za zdravstveno blagajno.

Video: Svet, Kanal A – tu.

Varuh človekovih pravic: Bolnišnične okužbe v domovih za starejše

Vir: Letno poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2016

… domovi nimajo ustreznih zmogljivosti za namestitev okuženih, poleg tega ni zagotovljeno natančno odkrivanje, kje se je posameznik okužil – v bolnišnici ali že pred hospitalizacijo v domu.

MDDSZ je zagotovilo, da bodo z rezultati dogovora glede razmejitve dodatnih storitev, povezanih z bolnišničnimi bakterijami, in navodili domovom glede morebitnega zaračunavanja dodatnih storitev seznanili, takoj ko bodo pripravljeni.