TOR 13/11/18

Zjutraj standard tek 30 min 5 km. Presenečenje me je čakalo na tekaških copatih – ko sem pokleknil za copati, preden bi štartal na jutranji tek, so se mi oči od presenečenja orosile. Dobil sem knjigo, o kateri sem bral dvakrat v zadnjih desetih dneh. Knjiga o sreči! Bolj srečen sem že samo zato ker sem premišljeval o sreči. In dan v službi je bil pravšnji za ta dan, imel sem se lepo. Zaželel sem si, da bi takoj po službi šla na en malo večji sprehod, pa se mi je tudi to uresničilo (med 6 in 7 km sva prehodila). Ustavila sva se na pokopališču, da sem namesto nazdravljanja z mamo, ki letos tega prvič ne bo mogla, prinesel solarno svečo, naj ji sveti v ta spomin. Zvečer pa smo preživeli z viski obredom. Dan je zaključen, mirno in preprosto, kot sem si ga želel preživeti. Jutri pa je nov dan. V zvezi s svojo nadaljnjo potjo pa si želim, da bi v življenje vnesel več dobrote in prijaznosti. Mislim, da je danes celo mednarodni dan prijaznosti.