Izvajanje pomoči na domu v praksi

Maribor, 25.5.2017

Zakon o socialnem varstvu je bil sprejet za neko prehodno obdobje, pa je še vedno v veljavi. Občina ima pri PND pomembno vlogo. Če se ne moreš sam oskrbovati, dobiš pomoč na domu, nato pride institucionalno varstvo – takšen pogled je bil včasih na storitev, kot da je PND kot neko prehodno obdobje (sodobni vidik je drugačen). 

Nov sistem se pripravlja. Gre za preplet mnogih interesov. MDDSZEM zadevo ni izpustilo iz rok. Storitev naj bi bila bolj integrirana. Do določene točke lahko določene storitve opravi PND, nato pa patronaža. Interes je prekrivanje storitve. 
Pravilnik o koncesijah na področju socialnega varstva je bil pripravljen za institucionalno varstvo, vendar sam pravilnik ima olajšave tudi pri PND.

Pravilnik o dovoljenju za delo in vpisu v register. Ta pravilnik je pomemben, ker veliko ljudi zanima, na podlagi česa lahko izvajajo PND. Eno je izvajanje PND v okviru mreže javne službe kot javni zavod ali zasebna pravna oseba na podlagi koncesije. Lahko pa pridobijo dovoljenje za delo, če niso v javni mreži. V javni mreži dobijo subvencijo, izvajalci na podlagi dovoljenja za delo pa subvencije ne pridobijo.

PND se je začela kot začasna pomoč, dokler so ljudje čakali na namestitev v Dom starejših. Storitev se je pričela izvajati z javnimi deli. Na začetku so se izvajala predvsem opravila v gospodinjstvu. 

PND se prepleta s prvo socialno pomočjo, osebno pomočjo in s socialnim servisom, z institucionalnim varstvom. Dokler PND ne potrebujemo, je neopazna. Je zelo močna storitev, vpleta v lokalno skupnost. 

Pravilnik o standardih in normativih je bil pisan, ko je bila PND drugačna. Proces dela se je v 20-ih letih močno spremenil. Pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih je že na prvem mestu. Za nami prihajajo demografske spremembe in pritiski v zvezi s tem. 

Prinos hrane je dostikrat mehak način in priložnost, da lahko vstopamo v družino, da nam odprejo vrata v svoj najintimnejši prostor in da sprejmejo pomoč. Začnemo z dostavo obroka, nato pa širimo storitve.

Pomoč pri ohranjanju socialnih stikov. Tretja alineja (c03) spada k prvi in drugi. Zato smo socialna ustanova na domu. Naše storitve ni, če ne izvajamo pomoči pri ohranjanju soc. stikov. Saj ne gre za samo dostavo pice, če gre za prinašanje pripravljenega obroka hrane.

Vse več je dolgotrajno bolnih in z okvarami zdravja med upravičencu. Tudi paliativna oskrba. Starši otrok pa se ne odločajo za te oblike pomoči. Socialna inšpekcija je zaenkrat ubrala pot, da se ne spušča v definicijo, kaj je organizirana oblika varstva (ker bi lahko tudi vrtec si interpretirali kot organizirana oblika varstva). 

NPK program za socialne oskrbovalce je dobro zastavljen.

V PND ni enotnih obrazcev za vodenje dokumentacije. 

Normativi vodenja in koordiniranja ne zdržijo več. Isto ne efektiva 110 ur, saj imamo vedno več 0,5 urne obiske in se izgublja čas med obiski. 

Prednost PND je, da ni zaznambe na nepremičnini stalnega prebivališča, če gre za oprostitev plačila.

Problem pri socialnih oskrbovalcih postaviti mejo, kaj lahko naredijo in kaj ne smejo delati. Katalog opravil bi bil v pomoč socialnim oskrbovalcem. Dostikrat mislijo, da smo tudi čistilni servis, da opravljamo dela na vrtu, sekamo drva… Sem ne spadajo NGS, inzulin, razgibavanje. Predlog kataloga je pregledala inšpekcija in MDDSZEM in podala pripombe, ki so se upoštevali. Prinašanje drv lahko storimo, drva pa ne sekamo. 

So potrebe po fizioterapiji in delovni terapiji, kar pa je zdravstvena storitev. 

Minimalni obseg pomoči 0,5 h se je sedaj standardiziral. Za manj kot pol ure socialne storitve ne moremo izvajati. 

Poleg Dogovora o izvajanju storitve uporabljamo prošnjo za izvajanje storitve, sporazumno razvezo dogovora (razen v primeru smrti)… Pri nekaterih izvajalcih so delavci v pripravljenosti za primer, če pride do izpada na terenu v popoldanskih, večernih časih ali čez vikend.

Podpisovanje uporabnikov na evidencah je pravica uporabnikov, ne pa dolžnost. 

Pri nekaterih izvajalcih se izvaja tudi ceplenje zaposlenih (proti klopnemu meningitisu, hepatitisu…). 

IRSSV pošilja podatke o PND tudi na OECD in promovirajo storitev. 

Občina Jezersko v 2016 še ni imela podeljene koncesije za izvajanje PND, ostale občine vse. 

Storitev so pričeli izvajati CSD, zdaj jo opuščajo. V 2016 so prevladujoči izvajalci DSO in ne več CSD, vendar CSD-ji pokrivajo največ občin.

Realizacija storitve ne narašča, kot narašča št. starejših. Visoka je fluktuacija uporabnikov. Najpogostejši vzrok za prenehanje izvajanje storitve je smrt uporabnika. Več uporabnikov je ženskega spola, vdove. Samo tretjina uporabnikov ne živi samih. Skoraj 90 % uporabnikov je upravičenih zaradi starosti, nato narašča št. kronično bolnih, upada pa uporabnikov s statusom invalida. 

Največji delež je še gospodinjske pomoči, ki je pogosto prva v procesu, ko človek rabi pomoč. Velik delež tistih, ki prejema pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih, prejema tudi gospodinjsko pomoč. Narašča pa obseg temeljnih dnevnih opravil. Tretjina uporabnikov prejema manjši obseg pomoči. Zelo malo je uporabnikov, ki prejemajo samo pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih in ne še gospodinjske pomoči. 

Vsak četrti uporabnik kaže znake demence. Narašča oseb s kroničnimi težavami. Vse vel uporbanikov živi samih. 

Velika večina vodij in koordinatorjev je žensk. Tri četrtine oskrbovalk prejema plačo do 19. plačnega razreda, večina 16. plačilni razred. 

Smiselno bi bilo znižat efektivni čas socialnih oskrbovalk na 100 ur. 

Je nekaj občin, ki ne dosega meje 50 % subvencioniranja neposredne socialne oskrbe. V SLO je samo še Občina Odranci, ki v celoti subvencionira storitev. Cena se giblje okrog 5 eur na uro za uporabnika. V Prekmurju je naklonjenost občin slabša, zato so tu v primerjavi z drugimi predeli SLO nižja efektivna cena pomoči in hkrati tu uporabniki plačajo več na uro pomoči kot v drugih regijah. 

Upada subvencija države k ceni storitve, subvencije občin ostajajo enake kot prejšnja leta.

Še vedno 59 občin, kjer se storitev izvaja samo dopoldne in ne ob drugih terminih. 

Goriška regija dosega realizacijo cija ReNPSV2020. Potrebe v lokalnem okolju niso zadovoljene. Uporabniki se iz finančnih razlogov ne odločijo za storitev ali se odločijo za krajši čas prejemanja storitve. 

Socialnih servisev je v SLO 20, velika njih je neaktivnih. Problem je, da ni subvencioniran in da uporabnik nosi breme plačila storitve pb. 12 eur na uro.

Zadnja strategija države odzivanja na demografske spremembe je bila v SLO sprejeta 2006, veljala je do 2010. V prihodnosti se bomo soočali še z večjimi problemi zagotavljanja kadra. 

Bolnišnične okužbe so problem. Ampak problem je neznanje. Zaradi neznanja prihaja do pretiranih odzivov v institucijah, tudi z vidika stroškov. Pretirano čiščenje prostorov je kontra učinek pri tej borbi. 

Ob sobotah ne bi smela biti višja cena storitve kot ob delavnikih.

Z vključenimi javnimi deli ne smemo več zmanjševati cene storitve, ker z javnimi deli ne smemo nadomeščati rednega kadra. Javna dela so samo dodatna pomoč in suport redni službi.

Nekatere občine jemljejo PND kot nekaj nujnega. Manjka ozaveščanje, da se družba spreminja, da je vsak od nas potencialni uporabnik PND, da trenutno morda storitve še ne potrebujemo ampak da je potrebno ljudem omogočiti ustrezno pomoč in oskrbo. Pomemben element ozaveščanja bo Strategija kakovostnega staranja – v njem bo posebno poglavje, namenjeno obvezi lokalnih skupnosti. Potreben je partnerski odnos občine in izvajalca.  

Dovoljenje za delo ni predpogoj za kandidiranje za pridobitev koncesije pri občini. Je samo nepotrebno obremenjevanje potencialnega izvajalca.

Polovica strokovnega delavca na 20 delavcev za vodenje in koordiniranje je zelo hud izziv za razvoj storitve. 

V času krize so ravno starejši prvi med tistimi, ki pridejo na slabše. Mednarodni zavezujoč dokument za pravice starejših je v pripravi.

Pred letom je bilo s strani MDDSZEM dano navodilo, naj se obračuna cena za delavnike in za nedeljo/praznike ločeno. 

PND v oskrbovanih stanovanjih do pred nekaj let to ni bila dovoljena. Stališče varuha človekovih pravic je, da zdajšnji sistem omogoča neenakost, saj se mora občina strinjati, da izvajamo PND v oskrbovanih stanovanjih. 

Relevanten mora biti dejansko porabljen čas za izvajanje stortve in ne efektiva.